Violeta Tomič: V vseh državah EU naraščajo nacionalistična in skrajno desna, celo neofašistična gibanja

Foto: Osebna arhiva Violete Tomič

Objavljeno 20. marca 2019. od Il Grido del Popolo©


Violeta Tomič (1963.) je slovenska igralka in umetnica, političarka in poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije kot članica stranke Levica.


Pred nekaj dnevi v Trbovljah je potekal Drugi redni kongres Levice. Katere odločitve ste sprejeli?

VT: Volili smo novi Svet stranke, sprejeli in potrdili smo kandidate in program za EU volitve.


V maju potekajo volitve za Evropski parlament. Kaj pričakujete od njih in kako se bo vodila kampanja?

VT: Od teh volitev pričakujemo vstop Levice v EU parlament, ter možnost, da v času soočenj predstavimo  alternativo neoliberalizmu sredine in populizmu desnice, ki peljeta Evropo in svet v novo politično, gospodarsko in ekološko katastrofo. Evropa mora postati demokratična, socialna in okoljska, ali pa je to njen konec, saj se bo sesula sama vase.


Levica je podprla rebalans proračuna v zameno za enoletni sporazum o sodelovanju z vlado, v katerem so opredeljene prioritete: prekarnost, stanovanjsko vprašanje, višji davek na dobiček in ukinitev dopolnitelnega zavarovanja. Ali se lahko zgodi da te prioritetne naloge ne bodo izvajane v celoti?

VT: Skrbno bomo bdeli nad izvajanjem teh nalog, ter nad časovnico.


1,2 milijarde za NATO ali za razvoj Slovenije?

VT: To tukaj sploh ni vprašanje. Seveda za razvoj.


Kako gledate na skrajno desničarsko retoriko, ki jo vidimo v govorih nekaterih politikov iz sosednih držav Italije in Hrvaške, kot je bil govor predsednika evropskega parlamenta Tajanija v Bazovici?

VT: Poveličevanje fašizma postaja stalnica v evropskih institucijah, kar je izjemno zaskrbljujoče. V vseh državah EU naraščajo nacionalistična in skrajno desna, celo neofašistična gibanja. Po takšni izjavi bi predsednik evropskega parlamenta moral nemudoma odstopiti.


Očitno je, da evropska levica počasi izgubila tla pod nogami, skrajna desnica pa postaja vse bolj priljubljena. Popravite me, če motim?

VT: Mislim, da se motite. Desnica izgublja tla pod nogami, saj rešitev za nastale probleme ne more biti netenje sovraštva in nestrpnosti. Vse, čemur smo priča danes, je rezultat napačnih politik v preteklosti, ko so gospodarsko krizo centri moči reševali na plečih najšibkejših. Zdaj desničarji za vse krivijo migrante, a podplačanost delavcev, razkroj javnega sektorja in brezperspektivnost so bili že pred migrantsko krizo, ki so jo ravno tako povzročile napačne odločitve vladajočih v EU. Nismo se uprli NATOvemu napadu na Irak, Libijo, Afganistan…..ampak smo še sodelovali pri tem, zdaj pa se čudimo, če ljudje iz razrušenih domov bežijo.  Zavedati se moramo, da je žal naš čas zelo podoben tridesetim letom prejšnjega stoletja, ko je takratna gospodarska kriza omogočila vzpon fašizma in  nacizma. Vsi dobro vemo, kako se je končalo.


Ali obstaja potreba po reformi evropskega birokratskega aparata, ki je evropsko zakonodajo preoblikoval v zapleteno pravno ureditev, ki je podrejeno interesom velikega kapitala?

VT: To je ena naših prioritet, saj Evropi vladajo neizvoljeni birokrati, tempo pa jim narekujejo lobisti velikih korporacij. Zato zakoni, ki jih pišejo, zasledujejo samo profit, ne pa dobrobiti ljudi in planeta. Ne moreš na omejenem planetu postaviti kot glavno gonilo neomejeno gospodarsko rast. Zato je treba okrepiti moč evropskega parlamenta, ki bi moral imeti večjo zakonodajno vlogo, kot tudi vzvode, da odpokliče predsednika in člane evropske komisije, če ti ne delajo v skladu z dobrobitjo prebivalcev EU.


Slovenska Levica se lahko pohvali, da je edina levičarska parlamentarna stranka v nekdanji Jugoslaviji. Ali je to vaš uspeh ali hendikep v razrednem boju po obnovi kapitalizma na Balkanu?

VT: Ne razumem, zakaj bi bil naš uspeh lahko hendikep??? Prvi smo, ki postavljamo človeka na prvo mesto, pred profitom in dosegli smo ogromno. Dvignili smo minimalno plačo, socialne transferje, omogočili brezplačen topli obrok osnovnošolskim otrokom iz revnih družin, skrbimo za ranljive skupine, se borimo za večjo obdavčenost profitov velekapitala, za ohranjanje okolja, proti privatizaciji prehranske verige in javnega sektorja, za dobrobit živali , za miroljubno zunanjo politiko, za katero je pogoj izstop iz NATA  (Makedonci ste se ravno “osrečili” z vstopom) , nasprotovali prostotrgovinskim sporazumom… itd.  Vprašanje je le, zakaj se drugi v exyu ne zbudijo in zahtevajo svoje pravice, zakaj je apatija, obup in izseljevanje bolj razširjeno, kot upor proti zatiralcem? Nekatera leva gibanja se že zbujajo in to me navdaja z optimizmom.


Kakšen je odnos Levice do trenutnih razmer v Venezueli?

VT: Vsaka država ima pravico do suverene politike in nevmešavanja v njihove notranje zadeve. Venezuela se zaradi svojih neizmernih naravnih bogastev, med katerimi naj izpostavim velike zaloge nafte in zlata, že dolga leta sooča z gospodarsko, politično in medijsko vojno. Zato so priznanje samooklicanega Guaidoja s strani mednarodne skupnosti, kot tudi vpeljava sankcij za “neposlušne ” države, nedopustni.


Pred nekaj dnevi sem se udeležil vaše predstavitve vašega obiska v Zahodni Sahari. Povejte mi več o tem?

VT: Težko je na kratko povedati vse, kar sem tam videla in doživela. Žal se o tej tematiki nič ne govori, čeprav je Jugoslavija bila edina evropska država, ki je ljudstvo Zahodne Sahare priznala že leta 1984. Ko so španski imperialisti 1976 zapustili njihovo ozemlje, jih je zasedel Maroko. Zdaj EU podpisuje z njimi trgovinske sporazume za robo z kupiranih ozemelj in ne razmišljajo o sankcijah za okupacijo in izgon celega ljudstva za 2700 km dolg zid in milijon min, ki jih ločuje od njihovega doma. 43 let čakajo na rešitev tega problema, v pesku na  JV Alžirije. ne potrebujejo miloščine, le pravico do amoodločbe. Če bi dobili nazaj svoje ozemlje, bi naredili učinek spužve in Evropa ne bi imela problema z begunci, saj bi oni absorbirali migracije za izgradnjo domovine. Ampak, spet imamo dvolične dvojne standarde in se postavljamo na napačno stran zgodovine, potem pa se čudimo posledicam. Tam je vrelišče in zavedati se moramo, da, če pade Magreb, pade tudi Evropa.


Pogovor vodil Gordan Stoševič