Tea Jarc: Če lahko vlada prepove javna zbiranja, javni promet in delovanje izobraževalnih ustanov, mora prepovedati tudi delo, ki ogroža zdravje

Foto: Osebna arhiva Teje Jarc

Objavljeno 21. marca 2020. od Il Grido del Popolo©

Tea Jarc (1987.), predsednica Sindikata Mladi plus- sindikata dijakov, študentov, mladih brezposelnih in mladih prekarnih delavk in delavcev. Del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), največje sindikalne centrale v Sloveniji.

Na začetku tega intervjua vprašanje, ali je ta kriza najbolj prizadela celoten delavski razred?

TJ: Ta kriza sicer prizadeva vse, kjer pa z zdravstvenega vidika najbolj ogrožene rizične skupine in starejši. Vendar pa- ker je epidemija povzročila tudi upočasnitev gospodarstva, ali nekje celo zaustavitev, omejevanje družbenega in socialnega življenja, zaprtje izobraževalnih ustanov, prenehanje javnega prometa in na splošno zaustavila mnoge sektorje, to zagotovo vpliva tudi na gospodarstvo, s tem pa na delavke in delavce. Zaradi velikega odpuščanja delavk in delavcev, nedostopa do delovnih mest (zaradi varstva otrok, ali nedelujočega javnega prometa) ali zaradi čakanja na delo to povzroča zmanjšanje prihodkov, kar seveda negativno vpliva prav na delavski razred.

Kako lahko zaščitimo delavski razred in s tem ekonomijo, če neposredno ogrožamo zdravje delavcev ki delajo v sektorjih, ki niso del primarnega delovanja sistema?

TJ: Najprej se mora zagotoviti varstvo in zdravje ljudi in zato smo že ob začetku pozvali, da se ustavijo delovni procesi in celotno gospodarstvo, če tega ni mogoče zagotoviti. V tem primeru mora država, skupaj z Evropsko unijo, poskrbeti za zagotavljanje nadomestil delavkam in delavcev ter poskrbeti, da so te ljudje upravičeni do denarnih nadomestil, ki jim morajo omogočati preživetje in ekonomsko stabilnost. Gospodarstvo in ekonomija lahko počakata. V tem času je potrebno predvsem zagotoviti pravično razporeditev dobrin in bogastva, ki ga imamo.

Imam zelo veliko informacij ki prihajajo od delavcev, ki še vedno delajo v tovarnah kjer so bili delavci pozitivni na Covid-19. Kako lahko ustavimo ta trend zlorabe delavcev?

TJ: Res je grozno in nedopustno, da morajo delavke in delavci i še vedno delati v sektorjih, kjer tvegajo svoje zdravje. Sindikati smo že na začetku pozvali vse delodajalce, da prekinejo delovno procese, prav tako vlado, da naj to odredi. Na žalost nam vsi delodajalci niso prisluhnili. Na ZSSS že zbiramo obvestila v katerih podjetjih se to dogaja, prav tako smo o tem obvestili inšpektorat ter pozvali k dodatnemu nadzoru. Potrebno je identificirati ta podjetja in jih prisiliti, da nehajo ogrožati zdravje ljudi. Tu bi morala biti bolj odločna tudi Inšpektorat za delo in vlada. Če lahko vlada prepove javna zbiranja, javni promet in delovanje izobraževalnih ustanov, mora prepovedati tudi delo, ki ogroža zdravje.

Veliko ljudi zmotno misli, da lahko samo sindikati to zagotovimo in so včasih celo jezni na nas, zakaj tega še nismo naredili. Vendar pa se moramo tu zavedati, da nismo sindikati tisti, ki lahko zapremo podjetja. To lahko naredijo delodajalci. Zato pozivamo delavke in delavce, da ta bes usmerijo k delodajalcem in vladi, sindikati pa jih bomo seveda ob tem podprli.

Iz tujine, predvsem Italije, smo tudi že videli, da so v tem primeru sindikati napovedali stavke in šele to je prisililo odločevalce, da bolj korenito ukrepajo. Če nam bodo delavke in delavci poročali o takih kršitvah, če bomo imeli vse podatke, kje se to dogaja in če bodo delavci pripravljeni jasno zahtevati ustavitev dela, torej stavko, je tudi to lahko učinkovit vzvod.

Vidimo kako je v tem času največje krize, večina članov nove vlade povišala svoje plače. Je takšno ravnanje oblasti slab zgled za vse državljane ki jih bo ta kriza močno prizadela?

TJ: Povišanje plač vladi je nesprejemljivo, nemoralno, ogabno dejanje. V času ko si vlade drugih držav zmanjšujejo plače, ali se ji solidarno odrekajo, je naša nova vlada, samo po nekaj dneh vladanja sprejela popolnoma drugačno odločitev. Še bolj nesprejemljivo je, da so to naredili še preden bi delavkam in delavcem pojasnili, kako bodo obvarovali njihove dohodke. Vsaka vlada, ki daje lastne interese pred interesi državljank in državljanov, izrablja svojo moč in si ne zasluži legitimnosti za svoje delovanje.

Novo Janšovo vlado so takoj pretresli večji škandali. Ena izmed njih je tista z “izgubljenim” tovornjakom v katerem naj bi bilo tri milijonov zaščitnih mask. Kaj vi mislite o tem?

TJ: Na žalost javnost še vedno nima popolne slike, kaj natančno se je zgodilo s naročilom, prek katerega naj bi zagotovili zaščitne maske. Glede na to, da so različni ministri, ki so sicer člani iste vlade, podajali popolnoma različne informacije in razlage, žal ne vemo, komu lahko verjamemo. Ne le, da je zagotavljanje zaščitnih mask ključno, je tu problem še s preplačevanje vrednosti posla. Žal trenutna vlada, tudi na podlagi sporne in dvomljive zgodovine najbolj vpletenih, ki so v preteklosti že bili obtoženi sumov korupcije, ne vliva zaupanja. Žal »krizne razmere«, dopuščajo več manevrskega prostora, da vlada ravna z javnimi sredstvi po lastni presoji, pri čemer ni zagotovljen učinkovit nadzor. Vse to je izjemno slabo za stanje demokracije in zagotavljanje vladavine prava.

Ali po vašem mnenju so dovolj ukrepi, ki jih je sprejela nova vlada, ali jih je treba še okrepiti, zlasti ukrepi v zvezi z zaščito delavcev?

TJ: Vlada vsak teden praktično pripravi nov predlog interventnih zakonov, ki ga nato obravnavamo, vendar še danes ni popolnoma jasno, kateri ukrepi se bodo resnično tudi implementirali in bodo uspešni. Do sedaj vlada ni predlagala učinkovitih ukrepov, ki bi zavarovali vse delavke in delavce. Popolnoma so namreč spregledali prekarne delavke in delavce- tistih, ki nimajo redne pogodbe o zaposlitvi, ampak delajo prek pogodb civilnega prava, honorarno, ali prek študentskega dela.

Gre za tisoče in tisoče delavk in delavcev, ki ostajajo spregledani. Glede na to, da vlada v preteklosti ni naredila dovolj, da bi zmanjšala prekarno delo, se je sedaj, ob tej krizi, ponovno izkazalo, kako zelo ranljivi so te delavci.

In na koncu tega razgovora, glede na to, da je delavcem v času krize prepovedano sindikalno organiziranje in protestiranje, katere modalitete bodo uporabljani pri uveljavljanju njihovih delovnih pravic, ali pa lahko po tej krizi pričakujemo množične organizirane proteste na ulicah?

TJ: Sindikati kljub temu, da ne smemo organizirati širših zbiranj in protestov nadaljujemo s svojim delom in predvsem prek političnega pritiska, sodelovanja v Ekonomsko socialnem svetu in prek medijev sporočamo naša stališča. Prejšnji teden je bila npr. tudi že napovedala stavka v sektorju trgovine, saj vlada ni želela omejiti delovnega časa, kljub preobremenjenosti trgovskih delavk in delavcev. Po napovedi stavke, je vlada uslišala naše pobude. Prav tako poostreno opazujemo različna podjetja in Inšpektorat opozarjamo na kršitve.

Glede na to, kaj kako se bodo razplet zadeve v naslednjih nekaj tednih bomo morali premisliti tudi, ali so te pristopi učinkoviti, ali ne. Ko bosta varnost in zdravlje ljudi zagotovljena, bomo po potrebi seveda odšli tudi na ulice. Tega se sindikati ne bojimo, saj so demokracije, stavke in protesti lahko učinkovit način sindikalnega boja, kar se je izkazovalo tudi tekom zgodovine.

Intervju pripravil in naredil Gordan Stoševič